Go hwa lehlakore la mmele
Ke bo mang ba amegago?
Bolwetši bjo bo tlwaelegile ka eng?
Dika tša bjona ke dife?
Bo ka thibelwa bjang, gona ke dire eng?
Naa nka hwetša kae tshedimošo?
Bo hlolwa ke eng?
Go oma lehlakori la mmele
Bo ka thibelwa bjang, gona ke dire eng?
Go hwa lehlakore go swanetše go tšewa bjalo ka bolwetši bjo kotsi ka mehla, le ge bo sa hlwa bo ikepela mmeleng. Iša molwetši ngakeng goba bookelong ka potlako. Thibelo ya gona e ama go lwantšha kotsi yeo e ka fetolwago:
Hwetša kalafo ya kgatelelo ya godimo ya madi, bolwetši bja swikiri le malwetši a mangwe
Tlogela go tsuba motšoko goba go šomiša dinotagi gampe
Hwetša kalafo ya malwetši a go swana le bolwetši bja mafahla (TB)
Fokotša boima bja mmeleo o be o itšhidulle
E ja dijo tša phepo ka mehla
Bolwetši bjo bo tlwaelegile ka eng?
Go hwa lehlakore ke lebaka le legolo leo le hlolago bogole goba lehu ka mo Afrika Borwa. Go dipalopalo tša 1996, basadi ba senyane go ba lekgolo ba hlokofetše goba go golofala ka lebaka la go hwa lehlakore. Banna ba bahlano go ba lekgolo ba hlokofala ka lebaka la go hwa lehlakore.
Go hwa lehlakore ga se selo seo se bolayago ka mehla. Ka nako ye nngwe go hwa lehlakore ga go be šoro kudu. Se se bitšwa TIAs-Transient Ischaemic Attack. Ka nako ye nngwe go ka hlola bogole bjo bogolo kudu. Ge o kile wa hwa lehlakore ka mokgwa wo bofefo goba wa go tsenelela, o mo kgonagalong ya go swarwa ke bolwetši bjo gape.
Go oma lehlakori la mmele
Go hwa lehlakore la mmele go ka hlalošwa ka gore ke hlaselo ya bjoko. Se se diregago ka bjokong ge motho a e hwa lehlakore, se swana le se se se se diregago pelong ge motho a hlaselwa ke bolwetši bja pelo. Go hwa lehlakore go direga ge methapo ya go sepediša madi, moya wa oxygen le diagammele go ya bjokong e thibega goba e palega. Seripa se sengwe sa bjoko se thoma go hloka oxygen gomme sa senyega.
Dika tša bjona ke dife?
Go fela maatla, go hwa bogatšu goba paralysis sefahlegong, letsogong, leotong, goba mahlakore ka moka a mmele
Go se sa bona gabotse ka mahlong ka moka goba go bona o ka re dilo tše o di lebeletšego di tšwelela gabedi.
Bothata bja go bolela goba go kwešiša seo se bolelwago
Go tšewa ke lediitšane, go hloka moko goba go wa ga go se hlalošege, go tekateka ge o sepela
Go opšwa ke hlogo (gantši e ba bohloko kudu) goba go fetogafetoga ga go se hlalošege ga go swarwa/opšwa ke hlogo.
Go hwa lehlakore ga nnyane (TIA)
Go felelwa ke maatla lebakanyana goba go hwa bogatšu letsogong goba leotong, goba mahlakoreng ka moka
Go se sa bona gabotse goba go bona dilo di tšwelela gabedi
Go ba le bothata bja go bolela
Go hloka moko/ go se tielele ge o ema goba ge o sepela
Tše dingwe tša dika tše ke:
Go se sa ikwešiša gabotse, mohlala go se tsebe gore o go kae
Go se dudišege
Go palelwa ke go fa dilo šedi
Go palelwa ke go kwešiša seo batho ba se bolelago
Go lebala kudu
Go dula o huduegile maikutlo ka mokgwa wa go tlalelwa le go fetolafetola maikutlo ka mehla
Bo hlolwa ke eng?
Go hwa lehlakore go hlolwa ke go ba le lehlwele la madi goba thrombosis. Se se amantšhwa le go thatafala ga methapo ya go tšwa le go ya pelong ka lebaka la go gola kudu, go tsuba, tšhomišompe ya dinotagi goba go fetelwa ke malwetši a mmalwa.
Bothata bjo bongwe gape ke go ba gona ga marothodi a makhura ka gare ga methapo. Se se ka thiba methapo. Goba diripa tše dinnyane tša makhura goba methapo yeo e senyegilego ya go tšwa pelong e a phatloga ya tsena mading ya thiba methapo ye mennyane yeo e yago bjokong.
Lebaka le lengwe ke go phatloga ga methapo ya madi ka bjokong. Se gantši se hlola go šorofala ga bolwetši bjo bja go hwa lehlakore.
Naa nka hwetša kae tshedimošo?
Ke bo mang ba amegago?
Kgonagalo ya go hwa lehlakore e godimo kudu:
Ge o gola
Ge o na le leloko goba meloko yeo e nago le bolwetši bja pelo goba bja methapo ya madi, bolwetši bja swikiri goba madi a godimo.
Ka se fetole mengwaga ya gago goba tswalano le lelapa la geno, efela gona le dilo tša go ba kotsi tše o ka di fetolago. Tšona ke:
Ba le mmele wo montši kudu
Go šomiša dinotagi go fetišiša tekano
Mokgwa wo o itshwarago ka gona kgahlanong le malwetši a go swana le madi a magolo, bolwetši bja swikiri goba cholesterol ya godimo
Batho bao ba nago le bolwetši bja pelo, bao ba fetetšwego ke twatši ya HIV/AIDS, syphilis le bolwetši bja mafahla ba lebagane le kotsi ya go ka swarwa ke bolwetši bjo.
